top of page
Pet ritmov je v osnovi zelo enostavna gibalno plesna praksa. Temelji na načelu, da lahko usklajeno telesno gibanje vpliva na vitalnost telesa, čustev, misli in duševne razsežnosti človeka (Boh in Makovec, 2009). Gabrielle Roth je v svojem dolgoletnem poklicnem delu z različnimi skupinami ljudi prepoznala pet značilnih načinov gibanja. Poimenovala jih je pet ritmov: tekoči ritem (flowing), stakato (staccato), kaos (chaos), lirični ritem (lyrical) in globoka tišina (stillness).
Pet ritmov lahko udeleženci uporabljajo kot dinamično obliko rekreacije za ohranjanje fizične kondicije in telesnega zdravja. Na zahtevnejših ravneh metoda omogoča poglobljeno psihološko delo in prispeva k samorefleksiji, saj ritmi zrcalijo tudi načine delovanja v življenju, trdi Roth (2004).
V tej praksi ni predpisanih korakov in gibalno-plesnih figur. Ni se potrebno naprezati in truditi, da bi gibe izvajali na natančen in pravilen način, kajti napačnega in tudi pravilnega gibanja in plesa ni. Namesto učenja s posnemanjem se udeleženci opirajo le na pet načinov gibanja in/ali disciplinirano vzdržujejo pozornost na petih delih telesa; znotraj tega iščejo lastni izraz in odkrivajo svoje avtentične načine gibanja. Pet načinov gibanja nam je prirojenih, trdi Roth in dodaja, da so naravno prisotni v vsakem človeku (Roth, 1997). Z njimi si lahko posameznik odpira neskončne možnosti raziskovanja samega sebe in ozaveščanja različnih kvalitet ritmov v sebi pri čemer se udeležencem ponuja priložnost, da se urijo v usmerjanju in vzdrževanju pozornosti.
bottom of page